Bloke so bile v preteklosti izrazito agrarni del Notranjske. Ljudje so tu živeli od tistega, kar jim je dala skopa zemlja, poleg tega pa so si iskali zaslužek s preprodajo živine, zlasti znanih bloških volov, s furmanstvom, izdelovanjem suhe robe, v zimskem času pa tudi z delom v gozdovih na Hrvaškem in v Slavoniji. Na prelomu stoletja so si številni poiskali delo v tujini, zlasti v Ameriki, po 1. svet. vojni pa tudi v Franciji. Redne zaposlitve takrat ni bilo, le nekateri so šli ''služit'' za hlapca ali deklo, družine so bile številne, saj je bilo ob koncu 19. stol. na Blokah preko 3.000 prebivalcev, torej skoraj še enkrat več kot sedaj. Tudi po 1. svet. vojni ni bilo dosti drugače. Med obema vojnama je bilo v občini Bloke 388 posestnikov in kar 137 kočarjev, redno zaposlenih skoraj ni bilo.

Tako na Blokah v času industrijske revolucije, kot večkrat pravimo tistim časom, ne zasledimo nobenega večjega proizvodnega obrata. Le tu in tam je bil kakšen manjši obrat, npr. Na škrabčem je bila že takrat Milavčeva opekarna /”Milavcava cejgunca”/, kjer so izdelovali cementno strešno opeko, še prej pa je Milavc iz Ravnika ob križišču cest nad Nemško vasjo delal iz ilovice zidno opeko. Tudi v bližini Fare pravijo še sedaj nekemu kraju “ Cejgunca “ , iz česar lahko sklepamo, da so tu izdelovali opeko. Ob Iški so razni oglarji žgali kovaško oglje med Povšečim in Jeršiči so žgali apno, kjer nekemu kraju pravijo Pr opljÄ™ncah Pri apnenicah.

Zelo zgodaj so Bločani izkoriščali vodno energijo za pogon mlinov in žag, saj je teh bilo včasih na Blokah več kot trideset. Mlini in žage so bili predvsem ob Iški, Cerkniščici /Trojiški graben/, Bloščici in tudi ob drugih manjših potokih, vendar so nekateri mleli ali žagali le za svojo rabo. Kot je pripovedoval pok. Karol Hiti /Udinov Korle/ iz Nove vasi, je bila prva žaga, ki je ni gnala voda, v Novi vasi. Poganjal jo je stabilni bencinski motor, stala pa je na dolnjem koncu vasi, tam, kjer je sedaj stanovanjska hiša št. 25 /pri Knavsu/.

Na ožji Notranjski je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja začelo obratovati kar nekaj parnih žag. Tako je začela obratovati leta 1899 v Markovcu žaga Franja Žagarja, /ta je pozneje skupaj z bratom začel z žaganjem tudi na Rakeku/, leta 1903 je bila v Dolenji vasi žaga Antona Milavca, leta 1906 žaga snežniških grofov na Marofu v Starem t.rgu /sedaj Marof-trade, d.d./, leta 1915 žaga Karla Kovača v Starem trgu /sedaj SVEA Zagorje - Gaber/, leta 1920 žaga Frana Premrla v Martinjaku /sedaj Brest - Masiva/ in po letu 1930 še nekatere v Cerknici in Begunjah..

Ker se je z žagarstvom kar dobro zaslužilo, je tudi na Blokah po 1. svet. vojni veleposestnik, gostilničar in trgovec Ivan Modic iz Nove vasi št. 16 /sedaj št. 6/ postavil parno žago, ki je stala na prostoru, kjer je sedaj odprto skladišče gotovih izdelkov podjetja Novolit. Po do sedaj znanih virih se kot letnica postavitve navaja leto 1923 in tudi leto 1928. Iz podatkov v zemljiški knjigi in iz katastrskega operata za k.o. Nova vas pa je razvidno, da je stavbna parc. št. 137, na kateri je stala žaga, nastala iz zemljiške parc. št. 1602 in 1603/7 po geodetskih meritvah leta 1926 in je tam označeno, da je na teh dveh parcelah nastala objektna sprememba - nova stavba parne žage na parc. št. 137. Tako je po vsej verjetnosti bila ta žaga postavljena leta 1923 in tako lahko letos obeležimo 75-letnico predelave lesa na tem prostoru, kjer Novolit proizvaja sedanje izdelke.

Ta ”Modicava žaga” ali kar ”fabrika”, kot so ji rekli Bločani, je za pogon strojev uporabljala parno lokomobilo in ta je preko sistema centralne transmisije poganjala žago venecijanko, en jarmenik /”gater”/, krožne žage, druge pomožne stroje in tudi električni generator, ki je proizvajal električno energijo za osvetljavo obrata, elektriko pa je Modic dal napeljati tudi do svoje bližnje hiše. Tu so torej takrat zasvetile prve električne žarnice na Blokah. Splošno ''razsvetlitev'' pa smo Bločani morali čakati še naslednjih 25 let. Saj so električne vode na Bloke potegnili šele leta 1947 /Nova vas, Vel. Bloke/ in leta 1952 /ostale vasi/.

Žaga je obratovala do znane gospodarske krize v 30-tih letih, ko je lastnik zašel v finančne težave. Ivan Modic se je namreč po 1. svet. vojni spustil v razne valutne špekulacije in je zaradi izredne inflacije v Nemčiji in Avstriji izgubil skoraj vse premoženje. Tako so tudi ostalo imetje Ivana Modica njegovemu dediču, sinu Milanu Modicu, pobrale banke in posojilnice. Večino premoženja je leta 1938 prevzela Kmetijska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah. r.z.zn.z., Modičeva glavna upnica.

Od te hranilnice je parno žago in zemljišče okrog nje kupil februarja 1939 Ivan Usenik, posestnik in gostilničar s Podvelikega vrha. Nato je po večjih in manjših popravilih, zamenjavi stare lokomobile z novejšo in zmogljivejšo, začel z žaganjem lesa. Od takrat so Bločani tej žagi rekli “Učjanava žaga”, po hišnem imenu novega lastnika. Nekaj Bločanov je na tej žagi dobilo zaposlitev pa tudi les se je doma prodalo in hlodov ni bilo treba voziti drugam. Rezali so včasih tudi po dva “šihta” in to vse do znane italijanske Roške ofenzive julija 1942.Takrat so Italijani med drugimi Bločani ustrelili tudi Ivana Usenika, lastnika te žage.

Po teh dogodkih žaga ni obratovala vse do avgusta 1945, ko se je iz vojnega ujetništva vrnil Rafael Kraševec /Storžov Rafel/, s Studenca, svak pokojnega Ivana Usenika. Po večjih vzdrževalnih delih je žaga kmalu stekla in nato so rezali les kar v precejšnih količinah. Večkrat so naročila presegla zmogljivosti te žage, v tistih letih obnove je namreč trg potreboval velike količine raznega rezanega lesa, zlasti deske in trame.

V začetku leta 1948 je žago in zemljišča okrog nje po svojem pokojnem očetu Ivanu podedoval njegov takrat še mladoletni sin Janez. Lastnik ni bil dolgo. Že maja meseca istega leta je bila žaga skupaj z zemljiščem z odločbo Vlade LRS nacionalizirana in so tako postale vse te nepremičnine skupaj s stroji “splošno ljudsko premoženje”.

Nacionalizirani obrat je bil najprej dodeljen v upravljanje Gradbenemu podjetju za ceste LRS, ki je imelo v upravljanju tudi žago na škofljici. Za prvega ''državnega'' vodjo te žage v Novi vasi je bil od tam poslan na Bloke zdaj že pokojni France Petan, ki se je pozneje poročil z Novovaščanko in ki se ga Bločani spominjamo predvsem kot vnetega gasilca z mnogimi odlikovanji.

Upravljanje tega obrata pa je že julija 1948 prešlo na tedanje Lesno industrijsko podjetje /LIP - poznejši BREST/ iz Cerknice, ki je nastalo prav tako po nacionalizaciji žag v Cerknici /”šerkotova” in “Krajčeva”/, žag v Martinjaku, Dolenji vasi in Marofu v Starem trgu. Ti obrati so bili nacionalizirani že leta 1946 in združeni v Državno lesno industrijo Cerknica. Proizvodno žago v Novi vasi je vodil uslužbenec LIP-a Albin Milavec iz Dolenje vasi, vendar ne dolgo. LIP Cerknica je namreč hotel to žago enostavno ukiniti, saj se po zmogljivosti ni mogla kosati z drugimi, bolje opremljenimi žagarskimi obrati.

Po posredovanju tedanje lokalne oblasti je bilo upravljanje te žage dne 1. julija 1950 preneseno na tedanji Krajevni ljudski odbor Nova vas /KLO/ kot LIO /Lesno industrijski obrat/ Nova vas. Takrat je bilo vodenje tega obrata poverjeno Francetu Lipovcu iz Nove vasi. Ta se je uprl ukinitvi obrata in bil zato “obsojen v imenu ljudstva” na odpust iz službe za 18 mesecev. Z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Postojna z dne 3. maja 1951 so bila tudi formalno prenesena na KLO Nova vas vsa osnovna in obratna sredstva bivšega LIO Nova vas. Po sklepu Okrajnega ljudskega odbora Postojna z dne 20. marca 1952 je bil ta obrat vpisan v register državnih gospodarskih podjetij kot Krajevna parna žaga Nova vas, naveden je tudi ustanovitelj KLO Nova vas in upravnik Franc Ravljen iz Nove vasi.

V letu 1954 so zamenjali pogonski stroj - parno lokomobilo z močnim elektromotorjem. Zato je bilo potrebno v transformatorski postaji v Novi vasi postaviti za žago poseben transformator in posebej napeljati z dodatnim električnim vodom elektriko od transformatorja do obrata. Vse to je bilo treba plačati, poleg tega pa še plačevati distributerju Elektro Ljubljana - okolica najemnino za transformator in porabljeno energijo.

Z odločbo Občinskega ljudskega odbora Bloke z dne 23. marca 1955 se je spremenilo ime firme v novo ime ELEKTROŽAGA Nova vas. Pod tem imenom je poslovala vse do leta 1971. Iz vpisa v sodni register iz leta 1955 je razvidno, da je to podjetje kot predmet poslovanja imelo vpisano: “žaganje hlodovine, nabava in prodaja lesnih mas”. Vendar so samo žagali hlodovino, nakup in prodajo lesa pa je takratni Državni sekretariat LRS za gospodarstvo z odločbo z dne 27. januarja 1955 prepovedal, dovolil je le razrez tujega lesa drugim gospodarskim organizacijam in zasebnikom, kolikor je bilo tem od gozdarjev dovoljeno porabiti za domače potrebe. To je bil t.im. “uslužnostni razrez lesa”. Razumljivo je, da je bil dohodek zaradi take omejitve skromen, saj so večji del dohodka pobrali trgovci, od odkupa lesa Kmetijska zadruga v Novi vasi, od prodaje rezanega lesa BREST Cerknica in drugi. BREST je celo zahteval, da gre tudi prodaja lesnih odpadkov /žaganje, žamanje/ preko njihove blagajne. Ker je ta dohodek komaj pokrival plače in druge stroške, nikdar ni bilo dovolj sredstev za kakšno razširitev ali posodobitev proizvodnje.

V zapisnikih takratnih organov upravljanja /upravni odbor, delavski svet/ je zaslediti več idej in poizkusov ter predlogov, kako priti do večjega dohodka. Tako so v letu 1957 iz odpadkov izdelovali lesene gajbice, v letu 1958 so potekali razgovori z BREST-om o preselitvi njihove zabojarne na Bloke in tudi s Kmetijsko zadrugo v Novi vasi, ki je bila takrat finančno dobro “podkovana”, o vključitvi žage v to zadrugo. Vendar od vsega tega ni bilo nič, ostalo je le pri dogovorih, ker pri tistih, ki so takrat imeli nad odkupom in predelavo lesa kar nekakšen monopol in s tem tudi dober dohodek, ni bilo interesa. Iz tega se vidi, da je tudi v času samoupravnega socializma veljal stari slovenski pregovor: “Sita vrana lačni ne verjame”.

šele proti koncu leta 1958 so ti razgovori dobili bolj konkretno vsebino. Z BREST-om iz Cerknice je bilo dogovorjeno, da ta podjetju neodplačno odstopi ročno stiskalnico in skobelni stroj za lesno volno, ki ga je BREST uporabljal za izdelavo embalažne lesne volne. S tem bi se začela proizvodnja izolacijskih plošč za gradbeništvo, t.im.''heraklit'' oz. lesnocementna plošča. Od zamisli do uresničitve je včasih potreben velik korak. No, v tem primeru pa je do uresničitve prišlo razmeroma hitro.

V marcu leta 1959 je bil upravnik Franc Ravljen upokojen, z odločbo Občinskega ljudskega odbora Cerknica pa je bil 31. marca 1959 za direktorja imenovan Franc Telič, takratni šef Krajevnega urada Nova vas, pred tem pa do septembra 1955 tajnik na bivši občini Bloke. Že kmalu potem je bila zgrajena sušilna lopa in v začasnih provizorijih je 19. junija 1959 stekla poizkusna proizvodnja “izolit plošč”. Do konca leta so naredili 24.528 m2 teh plošč različnih debelin. Največ je bilo narejenih 2,5 cm in 5 cm debelih, nekaj pa tudi 7,5 in 10 cm. Skupaj je bilo do konca leta proizvedenih 934 m3 teh plošč. V tem letu se je tudi povečalo število delavcev od 12 ob začetku leta na 41 delavcev ob koncu leta. V novembru leta 1959 so delavci ustanovili tudi svojo sindikalno podružnico in se vključili v Občinski svet zveze sindikatov.

V naslednjih petih letih so bila dokupljena še nekatera zemljišča in zgrajena nova poslopja /sušilna lopa, prizidek za menzo, jedilnico in pisarne ter pokrito skladišče za gotove izdelke, ki je bilo pozneje adaptirano in v katerem sedaj stoji proizvodna linija izolacijskih plošč/. V tem času je potekalo tudi intenzivno sodelovanje z Zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane /ZRMK/. Čeprav za te plošče niso bili predpisani JUS standardi, je bilo zanje potrebno pridobivati ateste od merodajnih institucij, tako glede izolativnosti, protipožarne varnosti in nosilnosti oz. trdnosti. Poleg kontrole kvalitete proizvodov so bili skupaj s strokovnjaki tega zavoda uvedeni še drugi podobni proizvodi kot izolacijski in samostojni montažni gradbeni elementi. To je bila predvsem lesnocementna plošča, v katero je bila vgrajena železna armatura. Plošča je bila obojestransko prevlečena s cementnim estrihom. Ta plošča je bila primerna kot montažni element skupaj z betonsko nosilno konstrukcijo za gradnjo večjih industrijskih ali športnih objektov. S takimi ploščami so n.pr. grajeni prvi industrijski objekti tovarne GORENJE v Velenju, del poslopij tovarne MASIVA v Martinjaku in strop v Hali TIVOLI v Ljubljani. Te plošče so prodajali pod komercialnim imenom “NOVOLIT PLOšČA”. Ta plošča je pozneje dala tudi ime firmi, kakršnega ima sedanje podjetje še danes. Te plošče so bile zaradi svoje konstrukcije in dimenzij / 250 do 300 cm x 50 cm x 10 cm / zelo težke in si danes ''tamladi'' najbrž težko predstavljajo, kako so jih skladiščni delavci naložili na tovornjak brez danes samoumevnega viličarja.

Seveda ni šlo vse gladko. Poleg tega, da so te izdelke razen strojnega skoblanja lesne volne delali skoraj z golimi rokami in je proizvodnja nihala tako po količini kot po kvaliteti, je bilo potrebno za te plošče tudi poiskati tržišče in seveda solidne kupce.

Prva pošiljka plošč je bila prodana trgovskemu podjetju z gradbenim materialom CEMENT - OPEKA iz Ljubljane. To podjetje je bilo tudi glavni in zanesljivi dobavitelj cementa , ki je poleg lesa glavni sestavni del izolacijske plošče in ga je bilo v tistih časih zelo težko dobiti na tržišču v zadostnih količinah. Tudi druga trgovska podjetja z gradbenim materialom in gradbena podjetja so bila med kupci teh plošč. Ta so bila predvsem iz Slovenije, saj je bilo zaradi precejšnjih transportnih stroškov v druge jugoslovanske republike težko plasirati te proizvode posebno še, ker sta bili takrat na Hrvaškem kar dve konkurenčni podjetji z enakimi proizvodi v Zagrebu in Titovi Korenici.

Prvi in največji kupec izolit plošč je bil, kot je že prej omenjeno, CEMENT - OPEKA iz Ljubljane. Ob koncu šestdesetih let, ko je vodstvo podjetja prevzel direktor Franc Plazar, je to močno povečalo obseg poslovanja in tudi število svojih poslovalnic po Sloveniji . Takrat se je to podjetje tudi preimenovalo v Trgovsko podjetje z gradbenim materialom GRAMEX Ljubljana in je imelo sedež v Kurilniški ulici.

Proti koncu leta 1968 je direktor Franc Telič zbolel in sredi februarja 1969 umrl. Od začetka njegove bolezni pa do smrti je direktorske posle vodil Drago Anzeljc , ki je bil v podjetju zaposlen od oktobra 1959 kot tehnični vodja. Po Teličevi smrti ga je delavski svet s sklepom z dne 8. aprila 1959 imenoval za direktorja. Drago Anzeljc je bil nato direktor podjetja vse do odhoda v pokoj maja 1985.

Po letu 1965 se je povečevala konjuktura v gradbeništvu, potrebe po izolacijskih izdelkih so rasle. Zato se je v tem času proizvodnja stalno povečevala in s tem tudi število delavcev. Sodelovanje s podjetjem GRAMEX se je v tem času zelo razširilo. Na ELEKTROŽAGI so za proizvodnjo potrebovali vedno več cementa , ki ga je pretežno in najbolj redno dobavljal GRAMEX, za trgovino pa je potreboval vedno več izolacijskih plošč. Zato je razumljivo, da je tako prišlo do ideje o tesnejši povezavi med trgovino in proizvodnjo. S tem bi se tudi povečale možnosti za večja investicijska vlaganja , ki so bila nujna , saj je proizvodnja skoraj v celoti potekala ročno, zato ni bilo možno izdelati več in bolje.

Tako je ob koncu leta 1970 prišlo do združitve. Iz sklepa registrskega sodišča v Ljubljani o vpisu v register z dne 3. novembra 1970 je razvidno, da se je ELEKTROŽAGA Nova vas pripojila k podjetju GRAMEX kot proizvodna enota NOVOLIT Nova vas. Kot direktor je vpisan Drago Anzeljc, kot poslovodja menze pa Terezija Modic. Takrat je bila ustanovljena tudi trgovska poslovalnica podjetja GRAMEX s sedežem v Novi vasi , kot poslovodja je vpisan Anton Rudolf . Za to poslovalnico so bili predhodno zgrajeni skladiščni prostori. V tem poslopju je sedaj nova visokotlačna kotlovnica in mehanična delavnica.

Že ob združitvi so bili zastavljeni skupni cilji in eden od teh je bil, postaviti sodobno in avtomatizirano proizvodno linijo za izdelavo izolacijskih plošč . Proizvajalca teh linij v Jugoslaviji ni bilo , zato je bilo potrebno pogledati po Evropi . Tu je bilo proizvajalcev kar nekaj. Glede na kvaliteto ter dobavne pogoje in proizvodne karakteristike je prišlo do odločitve, da se to linijo kupi od firme ELTEN ENGINEERING iz Holandije. Za postavitev linije bi bilo potrebno zgraditi nove proizvodne prostore . Vendar razpoložljiva investicijska sredstva tega niso omogočala , zato je bila v letu 1973 dotedanja sušilna lopa adaptirana in z manjšimi gradbenimi posegi preurejena v proizvodne prostore za izolacijske plošče. V teh prostorih se je proti koncu leta 1973 pričela montaža novih strojev in celotne linije. Nova linija je potrebovala tudi več električne energije in stisnjen zrak. Zato je bila postavljena kompresorska postaja in zgrajena transformatorska postaja, ki tu stoji še danes. Tudi proizvodnja plošč poteka še danes v istih prostorih.

Proti koncu aprila 1974 so s te linije prišle prve izolacijske plošče in od takrat je po začetnih težavah proizvodnja več ali manj nemoteno tekla, kar je razvidno iz preglednic v tej brošuri.

V marcu 1977 se je, lahko rečemo, skoraj »po nalogu« takratne Občine Ljubljana - Bežigrad, kjer je imelo podjetje GRAMEX svoj sedež, to podjetje združilo s trgovskim in proizvodnim podjetjem LESNINA iz Ljubljane. Ker je v tem podjetju prevladovala proizvodnja in trgovina z lesom ter lesnimi izdelki, med dvanajstimi drugimi podjetji, ki so sestavljala to veliko in po vsej Sloveniji razpršeno delovno organizacijo, NOVOLIT kot nekakšen privesek ni imel kaj iskati. Zato je že junija 1978 prišlo do izločitve iz LESNINE in združitve s podjetjem IZOLIRKA iz Ljubljane, ki je v svojem proizvodnem programu med drugimi izolacijskimi proizvodi imelo tudi proizvodnjo t.im. »kombi plošč«, t.j. izolacijskih plošč iz stiropora in lesnocementne volne.

V sodnem registru je od takrat NOVOLIT vpisan kot TOZD NOVOLIT, proizvodnja lahkih gradbenih plošč, n.sub.o. Nova vas. Po združitvi je namreč IZOLIRKA prenehala s proizvodnjo »kombi plošč« in je ta potekala le v NOVOLITU, IZOLIRKA pa je še naprej obdržala proizvodnjo stiropora in ga, razrezanega na plošče, dobavljala NOVOLITU. Takrat so izdelki NOVOLITA dobili tudi komercialno ime, in sicer lahka gradbena plošča /heraklith/ se od tedaj prodaja pod imenom »novolit plošča«, lahka gradbena plošča iz stiropora in lesnocementne volne pa pod imenom »kombi plošča«. V tem času so bili v proizvodni program uvedeni še drugi podobni proizvodi in opravljen razvoj sistema, kako te plošče pravilno vgraditi, da dosežemo čim boljšo toplotno izolacijo na različnih objektih in različnih vgradnjah /fasada , tlaki , izolacija streh, podstrešji ipd./. Po želji kupca mu je bila ponujena tudi široka paleta pomožnih materialov za vgradnjo plošče /armaturna mrežica, vijaki , vložki , lepilo itd./.

Nadaljnja širitev proizvodnega programa je bila začeta v letu 1980, ko je bil ustanovljen oddelek strojne dejavnosti in ivesticijske opreme /STO/. Za to proizvodnjo je bilo leta 1981 preurejeno skladišče bivše trgovske poslovalnice GRAMEX v Novi vasi. Proizvajati so začeli hladilniška vrata za velike hladilnice, protipožarna vrata in hladilne komore za mesno industrijo ter za večje trgovine. Ker je število naročil raslo, so ti proizvodni prostori kmalu postali premajhni. Zato je bila leta 1985 postavljena nova, veliko večja stavba, kjer sedaj poteka ta proizvodnja in kjer so bili nekoliko pozneje /leta 1991/ dokončani upravni prostori podjetja.

V letu 1982 je bila postavljena rezalnica stiropora, tako od takrat stiropor dostavljajo v blokih 200 x 100 x 5O cm in se ga na potrebne debeline razreže v samem proizvodnem procesu. Direktor Drago Anzeljc je v maju 1985 odšel v pokoj. Za njim je to mesto prevzel Franc Strle kot v.d. direktorja. Ko je bil leta 1988 sprejet Zakon o podjetjih /znan kot »Markovičev zakon«/, so tudi v NOVOLITU kot v mnogih drugih takratnih TOZD-ih začeli razmišljati o svojem, samostojnem podjetju. Po vsestranskih analizah in razgovorih se je ta ideja uresničila, ko so delavci na referendumu 31. decembra 1988 sprejeli sklep, da se izločijo iz delovne organizacije IZOLIRKA in ustanovijo samostojno podjetje. Tako je novo podjetje dne 29. junija 1989 vpisano v sodni register z imenom firme: NOVOLIT Nova vas, p.o., podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov. Ta smela odločitev se je pozneje pokazala kot pravilna, čeprav so bile velike težave pri delitvi premoženja in obveznosti med obema podjetjema. Sicer pa se to dogaja skoraj pri vsaki »dediščini«. Ker je podjetje začelo s samostojnim poslovanjem, je bilo potrebno ustanoviti tudi svoje službe v podjetju /komerciala, računovodska in finančna služba/, saj so dotlej ta opravila izvajala podjetja, v katera je bil NOVOLIT vključen; seveda so si ta dela tudi zaračunala.

V naslednjih letih je bilo v vodstvu podjetja kar nekaj kadrovskih zamenjav. V januarju 1990 je dal odpoved na mesto v.d. direktorja Franc Strle. Delavski svet je kot v.d. direktorja imenoval Staneta Korenjaka , ki je to dolžnost opravljal do 30. maja 1990, ko je delavski svet za direktorja imenoval Valentina Cimpriča. Ta je bil direktor do februarja 1993, ko ga je delavski svet razrešil in za v.d. direktorja imenoval Antona Modica ,ki je to dolžnost opravljal le do svoje prerane smrti v decembru 1993. Takrat je delavski svet za v.d. direktorja imenoval Iztoka škrlja in nato v februarju 1994 Franca Dobravca, ki pa je bil že v februarju 1996 razrešen. Vodenje podjetja je delavski svet potem zopet poveril Iztoku škrlju, ki tudi sedaj po lastninskem preoblikovanju opravlja direktorsko dolžnost.

Kljub tem kadrovskim menjavam razvoj podjetja ni zastal. Podjetje se je glede na zoženje tržnega prostora po letu 1991 uspešno uveljavilo na zahodnih trgih in si pridobilo o kvaliteti svojih izdelkov od tujih institucij ateste po mednarodnih DIN standardih. Zaradi dobre prodaje dohodek dopušča tudi večja investicijska vlaganja. Tako so bila v teh letih dokupljena okoliška zemljišča, zgrajena tovarniška dvorana, ki je bila prvotno namenjena za skladiščenje stiropora, sedaj pa tu že teče poskusna proizvodnja stiropora. Ker je za to proizvodnjo potrebna para /kakor nekoč za pogon strojev - časi se ponavljajo/, je bila postavljena visokotlačna kotlovnica, ki kot gorivo uporablja plinsko olje.

Med tem je bil tudi zaključen denacionalizacijski postopek. Oktobra 1994 je bila izdana odločba denacionalizacijskemu upravičencu Janezu Useniku o vračilu leta 1948 podržavljenega premoženja. Razumljivo je, da zaradi vseh sprememb, ki so v zadnjih 5O letih nastale na tem prostoru, vračilo v naravi ni bilo možno. Zato je nekdanji lastnik dobil protivrednost v delnicah podjetja in je tako Janez Usenik eden od večjih delničarjev NOVOLITA.

V letih 1993 do 1997 je potekalo lastninjenje podjetja. V skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij in zakonom o gospodarskih družbah ter drugimi predpisi so bili opravljeni potrebni vpisi v sodni register, pridobljena so bila soglasja Agencije in izvršena še vsa druga formalna opravila, ki jih zahteva sedanja zakonodaja. Prva skupščina delničarjev je bila 22. julija 1997. Na njej so bili izvoljeni organi, ki vodijo podjetje in sedaj to podjetje posluje kot delniška družba s firmo: NOVOLIT NOVA VAS, d.d., podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov.

Naj še dolgo uspešno posluje in napreduje!

Ta pregled dogajanja na tem prostoru, kjer je bilo pred 75 leti še polje in pred 50 leti skromen žagarski obrat, je namenjen vsem, ki so v tem času v to podjetje vgradili delo svojih rok in pameti. Namenjen pa je kot spodbuda in opomin sedanji generaciji delavcev, da se nobena stvar na tem svetu ne zgodi kar tako in ni poklonjena sama od sebe. Če hočeš nekam naprej, je potrebno veliko truda, vztrajnosti in iznajdljivosti. Iz vsega, kar je tu zapisano, se vidi, teh vrlin Bločanom ni manjkalo. Upajmo, da bodo Bločani te lastnosti še naprej ohranili in da bo bloški smučar, ki ga ima NOVOLIT v zaščitnem znaku, še dolgo uspešno vijugal med vsemi ovirami. Upajmo, saj se po 75 letih iz »fabrškega dimnika« še zmeraj kadi.

France škrabec

Viri: Arhiv NOVOLIT Andrej Makovec: Popis mlinov, žag in nekaterih drugih proizvodnih obratov na osrednjem Notranjskem .Notranjski listi III: Cerknica 1986 Ralf Čeplak: OBČINA CERKNICA – Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja– Ljubljana 1990 Pripovedi in ustno izročilo Bločanov

Povzeto po biltenu ob 75 letnici podjetja Novolit.

1923
Začetek obratovanja parne žage Modic

1939
Žago prevzame Usenik Janez.

1945
Upravnik Rafael Kraševec

30.04.1948
Prevzem podjetja ( parne žage ) - nacionalizacija – Gradbeno podjetje za ceste LRS Ljubljana. Podjetje kasneje prevzame LIP Cerknica (Lesar Jože ) zemljišče, parcelna št. 1603/7, 1603/8, 1602, 1598, 137

06.07.1950
LIP Cerknica odstopi podjetje v upravo KLO-ju Nova vas pod imenom LIO Nova vas (Mišič Jože, Kaplan Lojze )

01.09.1951
Upravnik žage postane Ravljen Franc

24.01.1952
Ustanovljeno podjetje LIO Nova vas

02.02.1952
KLO Nova vas preimenuje LIO v Krajevno parno žago Nova vas 

1954
Podjetje se preusmeri na električni pogon

23.03.1955
Podjetje se po sklepu OLO-Bloke preimenuje v " ELEKTRO ŽAGA NOVA VAS "

31.03.1959
Upravnik Ravljen Franc se upokoji, upravljanje žage pa prevzame Telič Franc

01.06.1959
Uvedena nočna čuvajna služba

19.06.1959
Začetek izdelave izolacijskih plošč ( LGP )

31.07.1959
Dograjena nova sušilna lopa velikosti 38,60 x 10,65 m - bodoča zgradba izolita

11.11.1959
Ustanovljena sindikalna podružnica

01.02.1960
Dokupljeno zemljišče, parcela 2370 m2

1960
Zgrajena plinska klet, sanitarije in industrijski tir

01.08.1961
Končan vzhodni prizidek k sušilni lopi ( strojni oddelek, mehanična delavnica, skladišče cementa )

1961
Od Bresta dobimo leseno lopo - Modelarno

20.09.1961
Dokupljeno zemljišče, parcela 2165 m2

1962
Zgradi se zahodni prizidek k zgradbi izolita (upravni del)

18.02.1963
Ustanovitev lastne menze za delavce

29.03.1963
Dokupljeno zemljišče, parcela 2040 m2

03.05.1963
Dokupljeno zemljišče, parcela 2040 m2

1963
Zgradi se sušilna lopa, skladišče izolit plošč ( bodoča proizvodna hala LGP 44x13m )
Formira se gradbena skupina za gradnjo v lastni režiji

1964
Postavi se silos za cement, mešalec, uvede se neke vrste tekoči trak

1965
Zgradi se žagovnica, kupi prvi varilni aparat in motorna žaga

01.07.1966
Prehod na 42 - urni delovni teden ( velike zaloge izdelkov - slaba prodaja, brezplačni dopust)

1967
Zgradi se požarni bazen

1968
Zgradi se vzhodni podaljšek k skladišču izolit plošč ( hala LGP 35 x 13 m )

13.02.1969
Direktor Franc Telič umre

08.04.1969
Imenovan direktor Drago Anzeljc

1969
Nabavljen tovorni avto, kiper MERCEDES

03.11.1970
Elektro žaga Nova vas se pripoji k podjetju GRAMEX in se preimenuje v : GRAMEX Ljubljana, Proizvodna enota NOVOLIT Nova vas; direktor Anzeljc Drago; GRAMEX Ljubljana, Proizvodna enota NOVOLIT Nova vas , Menza Nova vas; posl. Modic Terezija; GRAMEX specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom Ljubljana ,poslovalnica Nova vas ; poslovodja Rudolf Anton

1970
Kupljena prva stružnica, hidravlična stiskalnica za plošče

1973
Nastane TOZD Proizvodnja Novolit; Dobimo prvi viličar - "Matijo"

1974
Zgradi se transformatorska postaja

1974
Adaptacija sušilne lope - predelava v proizvodno halo LGP

1975
Adaptacija sanitarij in kompresorske postaje

maj 1975
Začetek poizkusnega obratovanja proizvodne linije LGP

26.11.1976
Dokupljeno zemljišče, parcela 1910 m2

31.03.1977
GRAMEX se združi z delovno organizacijo LESNINA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, n.sol.o., Ljubljana, Titova 51. NOVOLIT se preimenuje v: TOZD Proizvodnja NOVOLIT, b.o., Nova vas

maj 1977
Zamenjava skobelnega stroja ELTOMATIK s klasičnimi stroji

01.06.1977
Ukine se poslovalnica Gramex v Novi vasi, pomanjkanje cementa

26.06.1978
Referendum o izločitvi iz Lesnine in pripojitvi k Izolirki. Novolit se pripoji k IZOLIRKI, tovarni izolacijskega materiala n.sol.o.in se preoblikuje v: TOZD NOVOLIT proizvodnja lahkih gradbenih plošč n. sub. o. Nova vas 11a

1978
Poslovno leto zaključeno z izgubo - izdela se sanacijski program

01.01.1979
Prehod na računalniški obračun OD

1979
Nabavljeno prvo službeno vozilo - rabljena Katrca. Izdelava srednjeročnega plana 81-85. Za leto 1983 planirana lastna proizvodnja stiropora.

30.07.1980
Dokupljeno zemljišče, parcela 334 m2

14.01.1981
Ustanovitev oddelka strojne dejavnosti in investicijske opreme (STO). (Začeli s 5. delavci, v decembru že 17. delavcev) 

1981
Uvedba troizmenskega dela v proizvodnji LGP

11.03.1981
Dokupljen del zemljišča,parcela 36 m2

1981
Adaptacija skladišča - predelava v delavnico STO. Nabava večnamenskega viličarja za les (SKIP ). Začeli z izvozom izdelkov v Italijo in Avstrijo

1982
Postavitev rezalnice stiropora avg. 1984 Montaža odsesovalne naprave pri obrezovalki plošč

maj 1985
Direktor Drago Anzeljc odide v pokoj, zamenja ga Franc Sterle

1985
Postavitev proizvodne hale STO. Huda zima -350 C, LGP nekaj časa ne dela. 

1987
Nabava strojev in opreme za oddelek STO

31.12.1988
Referendum za odcepitev Novolita od Izolirke

09.06.1989
Nabavljen prvi osebni računalnik PC

29.06.1989
Novolit vpisan v sodni register pod imenom; Novolit Nova vas p.o. podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov, Nova vas 56, Nova vas na Blokah

01.01.1990
Za v.d. direktorja imenovan Stane Korenjak

1990
Odprli industrijsko prodajalno

08.05.1990
Podpisan dokončni sporazum z Izolirko o odcepitvi Novolita. 

10.08.1990
Imenovanje direktorja Valentina Cimpriča

25.06.1991
Začetek vojne proti jugo-vojski. Izgubimo trg bivše Jugoslavije.

25.10.1991
Registracija zunanjetrgovinskega poslovanja

25.12.1991
Ureditev aneksa v upravno sanitarni del pri proizvodni hali STO

24.02.1993
Imenovan v.d. direktorja Anton Modic

15.06.1993
Dokončana ureditev parkirišča in vratarnice

23.12.1993 Imenovan v.d. direktorja Iztok škrlj, zaradi smrti Antona Modica

15.02.1994
Imenovan v.d. direktorja France Dobravec

01.03.1994
Industrijska prodajalna se preseli v prostore KZ Nova vas

24.08.1994
Dokupljeno zemljišče, parcela 1742 m2

14.10.1994
Janezu Useniku izdana odločba o denacionalizaciji

06.12.1994
Imenovan direktor Franc Dobravec

25.05.1995
Dokupljeno zemljišče , parcela 1662 m2

07.09.1995
Dokupljeno zemljišče, parcela 1872 m2

22.02.1996
Dokupljeno zemljišče, parcela 1805 m2

30.05.1996
Novolit vpisan v sodni register kot delniška družba ( Novolit Nova vas na Blokah d.d. )

20.06.1996
Iztok škrlj imenovan za direktorja začasne uprave

1997
Postavitev skladiščne hale za stiropor 12 x 40 m

22.07.1997
Prva skupščina delniške družbe Novolit

27.07.1997
Prva seja nadzornega sveta - imenovanje uprave

1998
Preureditev skladiščne hale za stiropor v proizvodnjo EPS

1998
Izgradnja nove kotlovnice ( v stari delavnici STO )

02.09.1998
Narejen prvi blok stiroporja